Kim pride po potki, z slušalkami v ušesih priključenih na njen telefon. Glasba ji doni v njenih ušesih in ona v zibanju ritma glasbe hodi naprej. V rokah je držala kozarec kave, kateri je bil še skoraj napolnjen do vrha in kava že do dobra ohlajena. Kot je že bilo v njeni navadi se ni obremenjevala z okolico, kar so ji dodano pripomogle še slušalke v ušesih in glasba na najvišjem nivoju glasnosti, ki ga je njen mobilni telefon premogel. Pred sabo je brcala kamenček in se smehljala, brez razloga. Morda sebi, morda glasbi…če jo je kdo videl je verjetno pomislil, da je to en pravi freak. Vseen mi je je pomislila Kim in se še bolj nasmejala sama sebi. Njeni dolgi lasje so rahlo zaplapolali v vetru, to je oboževala. Zdelo se ji je kot da leti in ji veter prihaja naproti. V ritmu glasbe je poskakovala še naprej in kar naenkrat svoje poskakovanje spremenila v tek, katerega je naravnost oboževala.

Kim z slušalkami v ušesih ni slišala prav ničesar, še najmanj pa to da jo je poklical Jake, ki ga je v tistem trenutku najmanj pričakovala in po eni strani je bil tudi oseba, ki jo je Kim v tem trenutku najmanj želela srečati. Vse preveč spominov bi prineslo nazaj srečanje z njim in kdo ve kaj bi se spet zgodilo, ker mu trapa vedno nasede. No pravzaprav sem mu samo enkrat, je pomislila, a že to je dovolj. Ko je začutila dotik na svojem hrbtu jo je kot strela z jasnega izstrelilo in odskočila je. Iz ušes si je potegnila slušalke in se obrnila, ter pred sabo zagledala Jake. »Jake…« je bilo vse kar je Kim v tistem trenutku uspela spraviti iz sebe. Šele pol nekaj sekundah se je zavedala, da verjetno strmi vanj kot pračlovek, ki bi videl televizijo.

»Ja, od zabave« je hladno pripomnila Kim in rahlo zavila z očmi, kar je bila že njena stalnica. Sovražila je da se je nenehno spominjala, kar se je zgodilo med njima, a sedaj stoji pred njem, glavni vzrok da se tiste noči pravzaprav tako zelo spominja. In ob njegovi prisotnosti, bo to le še za nekaj procentov težje pozabiti si je v glavi govorila Kim. Iz sebe je spravila prisiljen nasmeh »Da, dolgo se že nisva videla in odkrito tudi sama nisem pričakovala da te bom srečala tukaj.« popravila si je pramen las, ki ji je padel na oči in ga pogledala.

Po tem kar se je zgodilo me vprašaš kdaj sem prišla sem?! Resno?! Je vpilo v Kimini glavi. A ni hotela biti ena izmed tistih deklet, ki vedno delajo dramo. Zato je le globoko in skoraj nevidno vdihnila » Včeraj sem prišla.« je kratko odgovorila. »Ti?« rahlo se mu je nasmehnila in si stiščala slušalke v zadnji žep hlač.

Kim je skomignila in ga pogledala »Ja še kar. Malo manjka dogajanja ampak bo.« in se rahlo nasmehnila. »Tebi?« ugotovila je da mu vrača najbolj bedne odgovore kar jih je sposobna spraviti skupaj. Kot bi se videla prvič, je pomislila in pogledala na okoli. »In kje, si preživel ta čas? Med tem ko se nisva videla?« ter se mu nasmehnila, tokrat malo bolj navdušeno kot poprej

Kim se je nasmehnila. »Nič posebne dejansko. Večinoma doma.« in skomignila z rameni. Kako sem lahko tako brez besed, je pomislila Kim, ki ima ponavadi vedno na zalogi veliko stvari, tokrat pa je bilo kot bi ji nekdo pojedel jezik. Zato se je le nasmehnila in pogledala okoli »Torej…«